Vsa najbolj pogosta vprašanja, ki jih prejmemo se nanašajo na zalivanje sobnih rastlin. V tem prispevku vam odgovorimo na vsa najbolj ključna vprašanja od tega kako pogosto moramo zalivati, s kakšno vodo in koliko vode potrebuje rastlina.

Sobne rastline zalijemo, ko se deloma izsušijo

Verjetno ste že opazili, da po navadi v napotkih za nego ne napišemo koliko krat na teden ali mesec je potrebno zaliti rastlino. Prav tako ne priporočamo zalivanja rastlin “po urniku”, saj na pogostost in količino zalivanja drastično vplivajo različni dejavniki, kot je substrat v katerem je rastlina posajena, temperatura in vlažnost zraka, koliko svetlobe je v prostoru in ali prostor pogosto zračimo. Morda ste že opazili, da je poleti rastlina hitreje žejna, kot npr. pozimi, ko so temperature nižje in rast se upočasni.

Načinov za preverjanje vlažnosti zemlje je ogromno! V Only Plants uporabljamo te metode:

1. Preverjanje vlažnosti zemlje s prstom

Za večino sobnih rastlin velja pravilo, da jih moramo zaliti, ko se zgornji sloj zemlje izsuši. To najlažje preverimo z prstom. Prst potisnemo v zemljo in ocenimo vlažnost zemlje. Če je zemlja na otip suha je najverjetneje čas, da jo zalijete, če pa se na otip vlažna in se prime na prst, počakajte še nekaj dni. Kako globoko v zemljo potisnemo prst je odvisno od velikosti lončka, približno 1/3 do 1/4 višine lončka. Če prsta ne moremo ustaviti v zemljo je verjetno zemlja preveč zbita. Izbira prave mešanice zemlje je zelo pomembna.

2. Preverjanje vlažnosti zemlje s težo rastline

Da pravilno ocenite vlažnost zemlje glede na težo rastline, boste najverjetneje nekajkrat morali poskusiti težo ravnokar zalite rastline in popolnoma izsušene rastline. Sprva priporočamo preverjanje vlažnosti še s kakšno drugo metodo npr. preverjanje vlažnosti s prstom. Če je rastlina na občutek veliko lažja, kot po zalivanju, je najverjetne čas, da jo zalijete.

Seveda je ta način primeren za manjše rastline, ki jih lahko dvignete od tal. Za tiste večje raje uporabite kakšno drugo metodo.

3. Opazovanje sprememb na listih

Listi sporočajo, kaj se dogaja v zemlji. Prvi vidni znak pomanjkanja vode v zemlji so povešeni in zviti listi. Biti moramo zelo pazljivi, saj so povešeni listi lahko posledica tudi preveč zalite zemlje ali poškodbe korenin z gnojili. Prav tako lahko sprememba v barvi listov, če so nekateri posušeni in odpadajo je vzrok lahko v pomanjkanju vode. Ne priporočamo, da čakate dokler se ne povesijo listi,je pa to jasno sporočilo, da rastlina ni zadovoljna. Po zalivanju počakamo kakšen dan, da se rastlina opomore.

Fotografija: Na desni strani je rastlina s suho zemljo, zato so njeni listi povešeni in porumeneli.

4. Merilci vlažnosti zemlje

Najbolj zanesliva metoda je zagotovo uporaba merilcev vlažnosti zemlje. Mi uporabljamo Sustee merilce, ki z barvo sporoči, kdaj je rastlino potrebno zaliti. V primerjavi z ostalimi merilci, Sustee ne meri količine vode v zemlji vendar napor, ki ga rastlina porabi za srkanje vode iz zemlje in zato je primeren za vse rastline z različnimi potrebami glede vlažnosti zemlje. Na voljo je tudi na spletni trgovini Onlyplants.si.

Pojdi v trgovino: Sustee merilci vlažnosti zemlje

Koliko vode potrebuje rastlina?

Sama količina vode s katero boste zalili rastlino je odvisna predvsem od velikosti lončka in koliko zemlje je v njem. Tudi struktura zemlje močno vpliva na količino, saj nekatere mešanice absorbirajo več vode in druge z dodatki peska, kamenja in podobnih aditivov absorbirajo manj. Predlagamo, da rastlino vsakič enakomerno s tankim curkom zalijete po celotni površini zemlje dokler voda ne priteče iz luknjic v sadilnem lončku. Tako boste prepričani, da je rastlina v celoti zalita.

Če opazite za voda kar “steče čez” rastlino obstaja možnost, da je v sadilnem loncu več korenin, kot zemlje in zato ni substrata, ki bi vodo vsrkal. Najverjetneje je to rastlino potrebno zelo pogosto zalivati in še vedno kaže znake izsušitve. Predlagam, da rastlino presadite v večji lonec.

Metode zalivanja

Obstaja mnogo različnih načinov, kako zaliti rastline in vsak ima svoje prednosti in slabosti.

Zalivanje od zgoraj

Zalivanje od zgoraj z tankim curkom po površini zemlje je primeren način zalivanja za večino rastlin. Po navadi, da dosežemo optimalno vlažnost zemlje potrebujemo malo več časa in potrpljenja predvsem, če imate obširno zbirko rastlin.

Namakanje

Namakanje je odličen način zalivanja zelo izsušenih rastlin, ki imajo tako suho zemljo, da kapilarni sistemv zemlji ni več izpostavljen. Rastline obožujejo, da jih zelo dobro zalijemo, ko so skoraj popolnoma izsušene in ne vsak dan po malo. Rastline postavimo na večji pladenj, kopalno kad ali kuhijsko korito in dolijemo nekaj centrimetrov vode. Pustimo jih stati v vodi približno eno uro ali dokler tudi zgornji sloj zemlje ni vlažen na otip. S tem načinom dobro namočimo koreninski sistem, ki najbolj potrebuje vodo in ne samo površino. Ker je površina zemlje bolj suha je manj možnosti, da se v njej zaredijo nadležne mušice.

Ta sistem zalivanja uporabljamo v naši trgovini s sobnimi rastlinami, saj je časovno najmanj obremenjujoč in rastline so optimalno zalite.

Samozalivalni sistem

Obstaja več različnih samozalivalnih sistemov. Predstavila bom tiste, ki jih lahko naredite doma pred dopustom. Vsi delujejo po principu kapilarnega zalivanja.

1. Zalivanje z bombažno vrvico od spodaj

Bombažno vrvico vstavimo v zemljo preko luknjic na dnu sadilnega lončka. V malo večji okrasni lonec dolijemo vodo in distančnik (lahko manjši sadilni lonček) ter nanj postavimo rastino. Drug del bombažne vrvice mora biti namočen v vodi. Korenine bodo srkale vodo iz zemlje v katero je speljana vrvica. To obvezno naredite z rastlino, ki ima že vlažno zemljo ali pa rastlino po sestavu zalijte, da se izpostavijo kapilarne vodne poti.

2. Zalivanje z bombažno vrvico od zgoraj

Odličen način za zalivanje rastlin, ko vas ni doma je podoben prejšnjemu, samo da lahko s tem načinom zalivate več rastlin hkrati. Na površino zemlje položite bombažno vrvico in drugi del vstavite v večjo posodo z vodo, ki pa je na višji poziciji, kot rastline. Gravitacija bo poskrbela, da bo voda iz posode počasi potovala po vrvici do rastline in jo ohranjala zalito. Ta način je najbolj primeren za praproti in podobne rastline, ki potrebujejo konstatno vlažno zemljo.

3. Plastenka v zemlji

Ta način je odličen za večje rastline, ki so posajene v večjih loncih, saj v le te lahko vsadimo plastenko. Plastenko preluknjamo z majhnimi luknjicami in jo posadimo v zemljo z rastlino. V posajeno plastenkovlijemo vodo, ki bo počasi zalivala zemljo skozi luknjice.

Tuširanje

Ne glede na to, katere metode zalivanja uporabljate, vsaj enkrat na dva meseca rastline stuširajte pod tušem. Ne samo, da bojo rastline super zalite, s tem odplaknemo soli, ki so se nabrale v zemlji in očistimo površino listov vseh škodljivcev ter prahu. Samo zaradi praktičosti po tuširanju rastline pognojimo še s foliarnim gnojilom in preventivo pred škodljivci (npr. z Neem tonikom, naravnim pripravkom iz kopriv ali njivske preslice). Po tem tretmaju so rastline vedno lepše in bolj zadovoljne, zahteva le nekaj mišic in časa, da prenesemo vse rastline v kopalnico.

Kakšno vodo naj uporabim?

V Sloveniji imamo srečo, da imamo čisto vodo in pitno vodo iz pipe, kateri je dodano relativno malo kemikalij. Za večino rastlin je zato voda iz pipe vredu, za Marante in Kalateje pa priporočamo destilirano vodo ali deževnico, saj so posebej občutljive na kemikalije. Namesto, da kupite distilirano vodo v trgovini, lahko destilacijo prepustite naravi in uporabite deževnico.

Kaj pa temperatura vode? Nekateri pozabijo, da je tudi to pomemben faktor pri zdravju rastlin. Večina sobnih rastlin prihaja iz tropskih krajev in ne prenašajo nizkih temperatur niti v vodi. Prepričajte se, da je voda za zalivanje sobne temperature tako, da jo pustite za nekaj časa v prostoru.

V obdovju rasti (od pomladi do jeseni) rastline mesečno pognojite z dodatkom tekočega gnojila k vodi za zalivanje. Da ne pozabljate pognojiti, lahko gnojilo dodate pri vsakem zalivanju v sorazmerno manjših količinah.

Kdaj moramo biti posebej pozorni na pogostost zalivanja rastlin?

1. Ko rastlina razvija nov list: Alocasije so predvsem znane po tem, da ob rasti novih listov potrebujejo malo bolj pogosto zalivanje. Rastlina za rast med drugim potrebuje vodo in je zato med rastjo porabi več.
2. Spomladi in poleti: Spomladi in na začetku poletja se temperature višajo, več je svetlobe in rastline potrebujejo bolj pogosto zalivanje.
3. Ko rastlino premaknemo in s tem spremenimo pogoje. Presenetljivo je kako zelo svetloba, pretok zraka in temperatura v prostoru vplivajo na pogostost zalivanja. Če rastlino prestavite v bolj svetli prostor, ki ga pogosteje zračite in je bolj topel, bo rastlina potrebovala pogostejše zalivanje, zato bodite bolj pozorni. Če rastlino prestavite v vlažno in bolj temno kopalnico, pazite, da je ne boste prepogosto zalivali, saj v takih pogojih zemlje počasneje izsuši.

Pogoste težave pri zalivanju rastlin

1. Lonček v katerem je posajena rastlina nima luknjic skozi katere lahko voda odteče, zato voda zastaja v loncu.
2. Zemlja ne absorbira vode: Ko je zemlja zbita in izsušena nima izpostavljene kapilarne poti, po kateri teče voda in zato voda ostane na površini zemlje. Predlagam, da rastlino presadite v bolj zračen substrat s perlitom, ki absorbira vodo in pomaga enakomerno premočiti zemljo ob vsakem zalivanju. Zelo izsušene rastline po navadi zalijem z namakanjem.
3. Prekomerno zalita rastlina: Če rastlina ni posajena v primernem zračnem substratu, ali če po zalivanju pozabljamo odliti vodo iz okrasnega lončka in zalivamo prepogosto lahko pride do gnitja korenin in posledično propada rastline. Če rastlina izgleda žejna, vendar je substrat prepojen z vodo že nekaj dni, ima zemlja čuden vonj in listi rumenijo ima rastlina najverjetneje gnile korenine. Rastlino takoj vzemite iz lončka, odstranite večino zemlje, porezite razpadajoče korenine in posadite v nov zračen substrat. Korenine lahko razkužite z mešanico vode in peroksida.
4. Rastlina je bila premalo zalita: Odstranite porumene in posušene liste ter rastlino temeljito zalijte. Prepričajte se, da je substrat dovolj zračen in ni zbit.
5. Rastlina je konstantno žejna: To je najverjetneje znak, da je rastlina posajena v premajhnem lončku s premalo zemlje. predlagam, da rastlino posadite v malo večji lonček. Prepričajte se tudi, da rastlino res enakomerno zalijete z zadostno količino vode.

Katere sobne rastline potrebujejo manj vode?

Če niste redni zalivalci rastlin in vam nega ne predstavlja zabave, vam predstavljam nekaj sobnih rastlin, ki potrebujejo manj pogosto zalivanje ali na splošno niso prezahtevne.

1. Rastline z debelimi, mesnatimi listi

Velja, da rastline, ki imajo bolj mesnate in debele liste so bolj tolerantne na sušo, saj je velik delež listov iz vode. Med te rastline spada večina kaktusov in sukulent. Paziti je potrebno samo, da tovrstnih rastlin ne zalijemo prepogosto in da jim zagotovimo zadostno količino svetlobe.

2. Viseči Philodendroni in Epipremnumi

Viseči philodendroni, kot so P. Brasil in P. Scandens se med zalivanji radi izsušijo, vendar ne toliko kot npr. kaktusi. Nezahtevni so zato, ker z povešinimi listi odlično komunicirajo svoje potrebe glede zalivanja. Prav tako se od suše hitro opomorejo.

3. Zamioculcas Zamiofolia

Zares neuničljiva rastlina z mesnatimi stebli in bleščečimi listki, ki je po vrhu primerna še za temne prostore. ZZ prenaša skoraj vse.

4. Taščini jeziki

Z razlogom imajo tako ime – ker se jih ne da uničiti, tudi če jih ne zalivamo. Taščini jeziki celo uspevajo v suhi zemlji, ki je bolj po redko zalita.

5. Hoya

Obstaja ogromno različnih vrst Hoy, katerim je skupna nezahtevna nega in dišeči cvetovi.

5. Velike rastline

Nasplošno so večje rastline manj zahtevne in bolj odporne na različne težave. Deloma temu prispeva naravna selekcija in večja količina zemlje v kateri je rastlina posajena. Več kot je zemlje v lončku, težje se rastlina popolnoma izsuši. To pa ne pomeni, da je dobro majhne rastine presaditi v večji lonec, saj lahko s tem povzročite gnitje korenin. Raje investirajte v malo večjo rastlino ali počakajte, da zraste.