Kaj je semihidroponika?

Semihidroponika ali »semi-hydro« je način gojenja rastlin v mineralnem substratu brez zemlje ali šote.
Pogosto gre za mešanico različnih kamnin in mineralov, kot so na primer ekspandirana glina, zeolit ali različne vulkanske kamnine.
Takšen način gojenja postaja čedalje bolj priljubljen, saj ne vsebuje organskih snovi in zato ne razpada in
se ga lahko večkrat uporabi. Uporabljeni minerali in kamnine so večinoma porozni, kar pomeni, da imajo
veliko majhnih por in prostorčkov, kjer se zadržujeta voda ali zrak. Korenine tako dobijo veliko več
kisika, kar zmanjšuje možnost gnitja korenin ter pospešuje njihovo rast.

Kako rastline presadim v semihidroponiko?

1. Pri menjavi substrata, iz zemlje v hidroponiko je pomembno, da s korenin odstraniš vso zemljo, kar najlažje
   narediš tako, da korenine spereš pod vodo. Če na koreninah ostane zemlja tvegaš gnitje korenin.
2. Izbira pravega sadilnega lonca. Najbolj pomembno je to, da je tudi lonček čist in brez
   ostankov zemlje. Mi uporabljamo prozorne sadilne lonce, da lažje spremlamo razvoj korenin, zelo pogosto se uporabljajo tudi samozalivalni lonci, ki imajo vgrajen rezervoar z indikatorjem vlažnosti substrata.
3. Substrat malo operi pod vodnim curkom, da odstraniš prah in podobne drobne delce.
4. V lonček natreses prvo plast substrata, položiš nanj rastlino in do konca napolniš lonček s substratom, da so korenine prekrite.
5. Rastlino zalij in pusti malo vode v okrasnem loncu ali pladnju, da jo substart lahko dovaja do korenin.
6. Postavi na svetlo mesto in po potrebi uprorabi pomagalo proti stresu pri presajanju.
   

Če se ti zgodi, da je substrat kakšen dan brez vode, ne bo nič hudega, vseeno pa pazi, da se ti to ne zgodi
prevečkrat ali za dlje časa, saj voda iz takšnega substrata vseeno kar hitro izhlapeva in se lahko zgodi, da
se korenine presušijo in odmrejo. Ampak naj te ne skrbi preveč, dolivanje vode je potrebno nekje na 14
dni, je pa to precej odvisno od svetlobnih pogojev, v katerih je rastlina.

Katere rastline so primerne za semihidroponiko?

Za semihidroponiko so najbolj primerne orhideje, Hoye in aroidi, kot so Monstere, Philodendroni,
Syngoniumi, Alocasie, Anthuriumi, Syngoniumi in pa tudi tiste, ki potrebujejo nekoliko bolj vlažen substrat,
kot so Spathifili in Marante. V takšnem substratu se dobro znajdejo tudi Strelitzie, Scindapsusi, Pothosi,
Aglaoneme, Tradescantie, Pileje, Fittonie in podobne rastline.

Za takšen način gojenja ne priporočamo kaktusov in sukulent, Sansevierij, Zamioculcas in vseh rastlin, ki
potrebujejo sušna obdobja med zalivanji. Rastline s tanjšimi in bolj občutljivimi koreninami, kot so recimo
Begonije ali Calatheje, se težje navadijo na novo okolje in ob menjavi substrata lahko propadejo ali
odvržejo liste.

Pri rastlinah, ki imajo debelejše korenine, kot so na primer Monstere, je bolj priporočen substrat z večjimi
delci, kot je ekspandirana glina (leca) ali glinopor, saj ustvarijo večje zračne prostorčke, kar korenine
Monster obožujejo, tako da jim ju lahko primešaš v substrat.
Nekatere rastline lahko ob prehodu iz zemlje v hidroponiko doživijo šok, zato je pomembno, da jim nudiš
dovolj svetlobe in potrpežljivosti, da si bodo lahko čimprej opomogle.

Kako je pa z gnojenjem?

V rastni dobi rastline (ko rastlina aktivno raste) lahko gnojilo dodaš ob vsakem dolivanju vode, ker substrat
sam po sebi ne vsebuje hranilnih snovi, vendar moraš biti pri tem pozoren/pozorna na par »pravil«.
Gnojilo mora biti mineralno, saj ta ne puščajo usedlin in se bolje topna in stabilna v vodi. Organska gnojila
tukaj niso priporočena, saj lahko v tem primeru (kjer je voda ves čas prisotna) začnejo gniti v vodi, kar
lahko vodi do bakterijskih okužb korenin, organske usedline lahko tudi zamašijo substrat ali začnejo
oddajati neprijeten vonj. V primeru, da vseeno uporabiš organska gnojila, je priporočljivo, da na vsake toliko
»spereš substrat« in sicer da čez lonček spustiš tekočo vodo, ki bo odstranila soli in ostale ostanke
organskih gnojil. Serijo organskih tekočih gnojilo, ki so primerna za semi-hydro sisteme proizaja Biobizz. Najdeš jih tudi v nai trgovini.

Če gnojilo dodajaš ob vsakem dolivanju vode je priporočljivo, da uporabiš manj gnojila, kot je zapisano na
embalaži, nekje ¼ ali ½ koncentracije, ki je priporočena.

Zakaj izbrati semihidroponiko?

Kot smo že prej omenili, gre za zelo porozen substrat, ki koreninam dovaja tako vodo kot kisik. Ker rastlina
»sedi« v vodi ali pa ima poln rezervoar vode v samozalivalnih loncih, se počasneje izsušijo, zato jih je
potrebno manj pogosto zalivati, zato greste lahko mirne vesti na dopust 🙂 Takšen način gojenja je tudi manj
»umazan«, saj ni zemlje, ki bi se lahko raztresla in umazala preprogo. Substrat čez čas ne postane zbit, kar
tudi olajša presajanje.
Ker nekaj vode tudi izhlapi, lahko vpliva na dvig zračne vlage in je zato super izbira za rastline, ki imajo rajši
nekoliko višjo zračno vlago, kot so na primer Alocasije, Marante in Anthuriumi. Škodljivci, kot so thripsi in
pršice, pa ne marajo vlage, zato lahko takšen substrat nekoliko zmanjša okuženost rastlin. V tem
substratu je tudi manj možnosti, da bi mušice izlegle jajčeca, ker ni organskih snovi.

Gotovo obstaja tudi kakšna slabost?

Zaradi kamnin in mineralov, ki ga sestavljajo, je težji je od klasične mešanice zemlje, kar se pozna zlasti pri
večjih rastlinah. Vse skupaj lahko postane precej težko, sploh, ko je rezervoar ali lonec napolnjen z vodo.
Zato je nekoliko manj priročen za na police ali kljukice in obešanke. Ker se delci med sabo ne sprimejo in
zbijejo, in zato nekoliko manj stabilizirajo rastlino, se lahko kakšni daljši, težji, viseči poganjki včasih tudi
izruvajo.
Mnoge rastline tudi ne marajo, da se pri presajanju preveč dotikaš njihovih korenin, kar pa je ključno pri
premeščanju v semihidroponiko, saj moraš odstraniti vso zemljo. Če so na koreninah pri presaditvi ostali
ostanki zemlje lahko pride tudi do gnitja korenin. Pri odstranitvi zemlje moraš biti potrpežljiv/a in nežen/na,
da ne poškoduješ korenin. Na koncu jih še dobro speri pod vodo sobne temperature.
Pred uporabo ga je priporočljivo sprati, saj se posamezni delci med sabo drgnejo in tako nastane prah, ki
lahko zamaši pore, kar zmanjša njegovo učinkovitost zadrževanja vode in zraka. Nekatere rastline, ki imajo
bolj občutljive korenine, lahko pri menjavi iz zemlje v semihidroponiko doživijo kar velik šok, zato
potrebujejo nekoliko več časa, da se navadijo, kar po navadi povzroči odmrtje kakšnega lista ali dveh.
Priporočamo, da prvih par tednov dobro spremljaš rastlino in kako se odziva na nov substrat.
Paziti moraš, da ne doliješ preveč vode in korenine ne sedijo direktno v vodi, saj lahko to povzroči gnitje.
Šele ko rastlina požene nove korenine v semihidroponiki, te postanejo tako imenovane »vodne korenine«
in so bolj prilagojene na nov substrat, lahko rastejo tudi v vodi.
Pri sadilnih lončkih z večjimi luknjami, lahko manjši delci substrata padajo skozi. V takšnem primeru si
lahko pomagaš z drobno mrežico, ki jo namestiš na dnu lončka.

Kaj vsebuje Only Plants mešanica za semihidropniko?

Pri ustvarjanju mešanice za semihidroponiko, smo se odločili za štiri ključne komponente:

• 50% vulkanska glina: porozna zadržuje vodo in hranila, zračnost, stabilnost, kapilarno črpanje vode.
• 25% zeolit: visoka kapaciteta izmenjevanja kationov – absorbira hranila in jih postopoma sprošča koreninam, izboljšuje strukturo substrata in preprečuje zbitost, pomaga pri stabilizaciji pH.
• 20% kremenov pesek: doda težo in stabilnost, kar preprečuje, da bi se rastline prevračale, inerten (se ne razkraja, ne vpliva na pH).
• 5% perlit: lahka in porozna struktura za boljšo zračnost in drenažo, pomaga kapilarno črpati vodo navzgor.